Raziskovalno vprašanje

  • Brez vprašanja ni niti odgovora!
  • V okviru kvalitativnega raziskovanja želimo opisati in raziskati določen družbeni fenomen in razumeti ter razložiti kako in zakaj je ta takšen kot je.
  • Raziskovalna vprašanja se zato vedno začnejo z KAJ?, KDO?, KJE?, KDAJ?, KAKO? in ZAKAJ? ipd.
  • Poznamo štiri tipe raziskovalnih vprašanj: eksploratorne, deskriptivne, eksplanatorne, evalvacijske

Namenski vzorec

  • V namenski vzorec izberemo tipične predstavnike populacije, ki jo preučujemo, t. i. ključne informatorje izberemo torej zato, ker vedo o preučevanem fenomenu največ.
  • Velikost vzorca je odvisna od namena, proučevanega fenomena, koristnosti, kredibilnosti, časa in resursov na razpolago.

Delno strukturiran intervju

  • Sledi zgolj vnaprej pripravljenim vprašanjem za vsak intervju.
  • Lahko se postavlja podvprašanja in zamenja vrstni red vprašanj; dopušča možnost, da intervjuvanec odgovori/diskutira o temi na svoj način s svojimi besedami.

Fokusna skupina

  • Je kvalitativna metoda zbiranja podatkov, ki je adaptacija tehnike intervjuvanja.
  • Fokusna skupina se uporablja z namenom raziskati kako posamezniki v interakciji opisujejo svoje izkušnje in jih razumejo ter kako konstruirajo razumevanje teh izkušenj v skupni diskusiji.
  • Običajno fokusna skupina združuje 5 do 13 oseb, ki sonamensko izbrane in jih povezuje neka skupna rdeča nit, ki se vleče skozi razpravo.

Metoda analize vsebine

  • Metoda analize vsebine je raziskovalna metoda, ki zagotavlja sistematični in objektivni pristop k razumevanju ustnih, vizualnih ali pisnih podatkov z namenom opisa in kvantifikacije preučevanega fenomena.
  • Poznamo induktivno in deduktivno metodo analizo vsebine. Induktivna metoda analize vsebine je primerna za raziskovanje tedaj, ko o preučevanem fenomenu vemo zelo malo, medtem ko deduktivno analizo vsebine uporabimo za testiranje obstoječih konceptov, modelov, teorij ali hipotez znotraj novega konteksta.

Tematska analiza

  • Tematska analiza se nanaša na proces analize podatkov glede na njihove skupne točke, razlike in medsebojne povezave. Izraz tematska pomeni cilj iskanja skupnih tem znotraj zbranih podatkov. Faze tematske analize sestavljajo: večkratno branje transkriptov; kodiranje podatkov; združevanje kodov v kategorije in izpeljava posameznih tem iz kategorij.

Kodiranje

  • Kodirati pomeni ustvariti kategorijo s katero opišemo splošno značilnost podatkov – koda povezuje skupno/e značilnost/i.

Fenomenologija

  • Fenomenologija se lahko opredeli kot pristop k raziskovanju, ki si prizadeva opisati bistvo pojava z raziskovanjem iz perspektive tistih, ki so ga doživeli. Cilj fenomenologije je opisati pomen te izkušnje—tako v smislu, kaj je bilo doživeto kot tudi, kako je bilo doživeto. Obstajajo različne vrste fenomenologije, od katerih je vsaka utemeljena na drugačnih pogledih na to, kaj in kako je človekova izkušnja. Z drugimi besedami, vsak pristop fenomenologije je zasnovan na drugačni filozofski šoli. Najpogostejša pristopa sta deskriptivni in interpretativni (Neubauer et al., 2019).

Utemeljena teorija

  • Glaser in Strauss sta priznana kot ustanovitelja utemeljene teorije (ang. grounded theory). Utemeljena teorija (UT) vključuje več različnih metodoloških žanrov: tradicionalno UT, povezano z Glaserjem; razvito UT, povezano s Straussom, Corbinom in Clarkeom; ter konstruktivistično UT, povezano s Charmazovo. Utemeljena teorija predstavlja tako metodo raziskovanja kot rezultat tega raziskovanja. Glaser in Holton opredeljujeta UT kot »niz integriranih konceptualnih hipotez, sistematično ustvarjenih za proizvodnjo induktivne teorije o določeni vsebinski temi«. Strauss in Corbin opredeljujeta UT kot »teorijo, ki izhaja iz podatkov, sistematično zbranih in analiziranih skozi raziskovalni proces«. Raziskovalec »začne z določenim področjem študija in omogoči, da teorija izhaja iz podatkov«. Charmazova opredeljuje UT kot »metodo izvajanja kvalitativnih raziskav, ki se osredotoča na ustvarjanje konceptualnih okvirov ali teorij z izgradnjo induktivne analize iz podatkov«. Vendar pa Birks in Mills omenjata UT kot proces, pri katerem se teorija ustvarja na podlagi analize podatkov. Teorija ni odkrita; temveč je teorija konstruirana s strani raziskovalca, ki svet vidi skozi svoje specifične perspektive (Tie et al., 2019).

Biografska (narativna) metoda

  • Biografsko-narativna interpretativna metoda (BNIM) je kvalitativna raziskovalna metoda, zasnovana za raziskovanje in razumevanje osebnih izkušenj posameznikov skozi narativne intervjuje. BNIM temelji na predpostavki, da narativni izraz zajema tako zavestne kot nezavedne elemente kulturnih, družbenih in individualnih predpostavk. Metoda je še posebej učinkovita pri pridobivanju vpogleda v prepletanje »notranjega« in »zunanjega« sveta zgodovinsko razvijajočih se posameznikov in skupin, kar omogoča celovito razumevanje osebnih in kolektivnih izkušenj. Ta dvojni fokus omogoča BNIM, da je še posebej uporabna v psiho-dinamičnih in socio-dinamičnih pristopih, kar jo naredi močno orodje za raziskovalce, ki želijo doseči psiho-družbeno perspektivo, ki ne privilegira ali zanemarja socioloških ali psiholoških dimenzij.

    Metodologija BNIM je strukturirana okoli tridelnega intervjujskega procesa: začetnega neprekinjenega narativnega dela, sledijo vprašanja o temah, izpostavljenih v prvem delu, ter zaključni del, kjer se obravnavajo raziskovalčeva zanimanja in teoretična vprašanja. Ta struktura omogoča zbiranje bogatih narativnih podatkov, vključno s »celotno zgodbo« in »posebnimi incidentnimi naracijami« (PINs), ki so ključne za globje razumevanje subjektivnosti in zgodovinskega konteksta preučevanih posameznikov.

    Interpretativni proces BNIM vključuje dva glavna tokova: analizo »doživetega življenja« (objektivni dogodki) in »povedane zgodbe« (vidik nastopa v naraciji). Ta dvojna analiza pomaga razumeti »subjektivnost v situaciji« in razkriva ne samo to, kar je izrecno povedano, ampak tudi tisto, kar je implicitno ali zakrito v naracijah. Ta pristop je še posebej dragocen v longitudinalnih študijah in tistih, ki preučujejo zgodovinske spremembe in prehode, saj zajema razvijajoče se perspektive skozi čas.

    Na splošno BNIM ni zgolj zbiranje posameznih biografij, ampak uporaba teh naracij za razumevanje širših družbenih in kulturnih procesov. To jo naredi močno orodje za razvoj politik in za raziskovalce, ki jih zanimajo subtilne dinamike človeških izkušenj v specifičnih zgodovinskih in družbenih kontekstih (Wengraf, n. d.).

Računalniška analiza podatkov

  • Računalniška analiza besedila se danes vse bolj pojavlja kot opcija (Atlas.it, NVivo, MAXQDA ipd), saj omogoča boljšo in naprednejšo vizualizacijo podatkov, poglobljeno podatkovno rudarjenje, hitrejše rezultate in preliminarno analizo podatkov. Klasična izvedba – papir in barvni svinčniki, ki je lahko “modernizirana” z uporabo programa za urejanje besedil (Word, Excel), predstavlja vmesno opcijo, vendar računalniška orodja ponujajo dodatne prednosti, kot so interaktivni grafi, iskalne funkcije in možnost kompleksnega kodiranja podatkov, kar bistveno izboljša kakovost in učinkovitost raziskovalnega procesa.