Koristne informacije -

Brez vprašanja ni niti odgovora!
V okviru kvalitativnega raziskovanja želimo opisati in raziskati določen družbeni fenomen in razumeti ter razložiti kako in zakaj je ta takšen kot je.
Raziskovalna vprašanja se zato vedno začnejo z KAJ?, KDO?, KJE?, KDAJ?, KAKO? in ZAKAJ? ipd.
Poznamo štiri tipe raziskovalnih vprašanj: eksploratorne, deskriptivne, eksplanatorne, evalvacijske

V namenski vzorec izberemo tipične predstavnike populacije, ki jo preučujemo, t. i. ključne informatorje izberemo torej zato, ker vedo o preučevanem fenomenu največ.
Velikost vzorca je odvisna od namena, proučevanega fenomena, koristnosti, kredibilnosti, časa in resursov na razpolago.

Sledi zgolj vnaprej pripravljenim vprašanjem za vsak intervju.
Lahko se postavlja podvprašanja in zamenja vrstni red vprašanj; dopušča možnost, da intervjuvanec odgovori/diskutira o temi na svoj način s svojimi besedami.

Je kvalitativna metoda zbiranja podatkov, ki je adaptacija tehnike intervjuvanja.
Fokusna skupina se uporablja z namenom raziskati kako posamezniki v interakciji opisujejo svoje izkušnje in jih razumejo ter kako konstruirajo razumevanje teh izkušenj v skupni diskusiji.
Običajno fokusna skupina združuje 5 do 13 oseb, ki sonamensko izbrane in jih povezuje neka skupna rdeča nit, ki se vleče skozi razpravo.

Metoda analize vsebine je raziskovalna metoda, ki zagotavlja sistematični in objektivni pristop k razumevanju ustnih, vizualnih ali pisnih podatkov z namenom opisa in kvantifikacije preučevanega fenomena.
Poznamo induktivno in deduktivno metodo analizo vsebine. Induktivna metoda analize vsebine je primerna za raziskovanje tedaj, ko o preučevanem fenomenu vemo zelo malo, medtem ko deduktivno analizo vsebine uporabimo za testiranje obstoječih konceptov, modelov, teorij ali hipotez znotraj novega konteksta.

Tematska analiza se nanaša na proces analize podatkov glede na njihove skupne točke, razlike in medsebojne povezave. Izraz tematska pomeni cilj iskanja skupnih tem znotraj zbranih podatkov. Faze tematske analize sestavljajo: večkratno branje transkriptov; kodiranje podatkov; združevanje kodov v kategorije in izpeljava posameznih tem iz kategorij.

Kodirati pomeni ustvariti kategorijo s katero opišemo splošno značilnost podatkov – koda povezuje skupno/e značilnost/i.

Računalniška analiza besedila se danes vse bolj pojavlja kot opcija (Atlas.it, NVivo, MAXQDA ipd). Klasična izvedba – papir in barvni svinčniki, ki je lahko „modernizirana“ z uporabo programa za urejanje besedil (Word, Excel) in predstavlja neko vmesno opcijo.